Preverili smo, koliko zaupanja vredne so trajnostne oznake na oblačilih, ki so na prodaj v ljubljanskih trgovinah. Obiskali smo sedem trgovin in v njih iskali dva izbrana tekstilna izdelka: moške kavbojke in ženske hlače za prosti čas.

Preverili smo oznake, ki so na voljo kupcu v trgovini, še posebej smo bili pozorni na trditve in oznake, ki bi izdelek lahko prikazovale v bolj trajnostni luči.

Kako trajnostna je v resnici modna industrija?

Tekstilna industrija je v zadnjih nekaj desetletjih dobesedno preplavila svet s tako imenovano instantno modo, ki ima ekstremno kratek rok trajanja – tudi zgolj nekaj tednov.

Skladno s tem se je še dodatno poslabšal okoljski odtis celotne industrije, kar proizvajalci želijo prekriti z izpostavljanjem (bolj) trajnostnih praks.

Na kakšen način to počnejo, smo preverili v tokratnem ocenjevanju trajnostnih oznak na tekstilnih izdelkih.

Rezultati ocenjevanja oznak, ki smo jih zasledili v ljubljanskih trgovinah

Med obiskanimi trgovinami:

• jih je pet prejelo povprečno oceno,
• dve pa zgolj pomanjkljivo oceno za označevanje.

V ocenjevalno tabelo smo zajeli tudi oznake o vzdrževanju tekstilnih izdelkih, ki sicer niso obvezne, a smo jih našli pri vseh izdelkih, prav tako smo ocenili poreklo izdelkov, pri čemer so najslabšo oceno prejeli tisti iz jugovzhodne Azije, najboljšo pa izdelki, izdelani v eni od držav Evropske unije.

Več oznak na kavbojkah, ponekod tudi čisto brez

Izkazalo se je, da se slika precej razlikuje od trgovine do trgovine, pa tudi od izbranega tekstilnega izdelka.

Bistveno več trajnostnih oznak smo našli na moških kavbojkah, ki so večinoma izdelane iz velikega deleža bombaža, medtem ko je sestava ženskih hlač za prosti čas, kar zadeva meteriale, bolj pestra, uporaba trajnostnih materialov pa manj pogosta.

Nobene trajnostne oznake na izbranih izdelkih nismo našli v Bershki, New Yorkerju in Zari, medtem ko je domnevno bolj trajnostno prakso sporočala obešanka z vseh kavbojk v Primarku in H&M.

Sam zase ta podatek niti ne pove veliko, pomembno je namreč, ali za oznako stojijo resne in preverjene prakse, ki potrošniku zares omogočijo bolj trajnosten nakup.

Uganke z oznakami in trditvami

Ko smo preverjali zapisane trditve, se je pogosto izkazalo, da so nekatere na bolj majavih nogah. Pri C&A, denimo, uporabljajo zelene obešanke z različnimi simboli.

Še najbolj nazoren je tisti, ki prikazuje mednarodni znak za recikliranje, v opisu pa je potem navedeno, kakšen delež tkanine je iz recikliranega materiala. V dveh parih moških kavbojk ga je bilo le 20 odstotkov – a tudi to je bolje kot nič, zato smo tej oznaki dali povprečno oceno.

Oznaka za bio bombaž na podobni obešanki je lahko še nekoliko bolj zaupanja vredna, saj je podkrepljena z informacijo o nadzornem organu in oznako GOTS (Global Organic Textile Standard – globalni standard za ekološki tekstil) v notranjem delu obešanke.

Je pa treba biti pri razumevanju pazljiv. Biološkega bombaža je bilo v pregledanih izdelkih 80 odstotkov, kar skupaj z dejstvom, da je tudi sam izdelek sestavljen iz mešanice, v kateri je 80 odstotkov bombaža, v resnici pomeni, da je izdelek le 64-odstotno bolj trajnosten. Podobno velja tudi za oznako z nitjo, navito na tulec, ki naj bi predstavljala izdelek, ki vsebuje velik (95-odstoten) delež viskoze iz certificiranih lesnih virov.

Ko smo preverjali informacije na spletu (žal samo v angleškem jeziku, do njih vodi tudi QR-koda na obešanki), smo našli ponudnika certifikata, ki stoji za to oznako, zato smo jo na stopnji zaupanja uvrstili višje.

A spet: vedno je treba preveriti tudi delež takšnega materiala v celotnem izdelku. Pri enem od njih se je izkazalo, da je trajnostni material, zgolj v mešanici, njegov delež v mešanici pa ni opredeljen. V tem primeru smo zaupanje v oznako ocenili nižje.

Manjša poraba vode – od česa?

Oznaka s tremi stiliziranimi kapljicami na sprednji strani obešanke je manj utemeljena. V razlagi je zapisano, da naj bi v postopku pranja tega izdelka porabili 65 odstotkov manj vode.

Na eni strani samo pranje pomeni razmeroma majhen delež celotnega okoljskega odtisa tekstilnega izdelka, na drugi strani pa nam odstotek zmanjšanja ne pove ničesar, če ne poznamo osnove.

Takšnih »zelenih« oznak si na izdelkih ne želimo, zato smo ji tudi mi podelili najnižjo oceno za zaupanje.

Ko je bolj trajnosten le del oblačila

Kavbojke so bile z zelenimi oznakami ozaljšane tudi v Primarku. V treh primerih so bile oznake podkrepljene z znakom Oeko-Tex 100, ki je eden od bolj zaupanja vrednih.

Pri Primarku se sicer veliko vrti okoli deležev, saj nikoli ni trajnosten ves material, ampak ga je največ 50 odstotkov – pa naj bo to poliester, viskoza ali bombaž. Odkrili smo izdelek s 50 odstotki recikliranega bombaža, kar je pohvalen podatek, v dveh primerih pa ga je bilo 20 odstotkov.

Enak delež recikliranega materiala je označen tudi na treh parih kavbojk, ki smo jih našli v H&M. Dodatnih informacij o verodostojnosti tega podatka nismo našli niti na spletu. Je pa na spletnih straneh (v angleščini) mogoče najti nekaj več podatkov o oznaki za bolj trajnostno viskozo, iz katere so izdelane ženske hlače za prosti časi.

Tudi tu opozarjamo na deleže, takšnega materiala, saj hlače niso nujno v celoti iz materiala, ki je naveden kot bolj trajnosten. Viskoze, denimo, je lahko zgolj 56 odstotkov, ali pa 100 odstotkov.

Trditve brez trdne podlage

V trgovinah Cropp je s trajnostnimi oznakami ozaljšana večina kavbojk, ne pa tudi ženskih hlač za prosti čas. Večina oznak je brez zaupanja vrednega certifikata ali naziva organa, ki preverja njihovo verodostojnost, trditve pa sega od 22-odstotnega deleža recikliranega bombaža do 100-odstotnega ekološkega bombaža.

Našo pozornost je pritegnila trditev Cotton Made in Africa, torej bombaž, izdelan v Afriki, ki je pobuda sklada Aid by Trade in ima dovolj dobro opisane postopke za pridobitev oznake in njen nadzor. Uvrstili smo jo med bolj zaupanja vredne oznake in jo opisujemo skupaj z ostalimi v posebnem članku.

Druga trditev na moških kavbojkah v trgovini Cropp, ki je nismo opazili v ostalih prodajalnah, je Low Impact (majhen vpliv). Po preverjanju na spletni strani podjetja Jeanologia smo se odločili, da tudi tej oznaki podelimo srednjo oceno za verodostojnost.

Od kod prihajajo oblačila?

Za marsikaterega kupca je ob nakupu pomembna tudi informacija o izvoru oblačila. Kot smo lahko spoznali med pregledovanjem oznak na izbranih izdelkih v obiskanih trgovinah, ta podatek ni tako samoumeven, kot se nam zdi.

Pogrešali smo ga namreč na nekaj več kot polovici pregledanih moških kavbojk in ženskih hlač za prosti čas.

Med tistimi, kjer je poreklo označeno prevladujejo države jugovzhodne Azije (81 odstotkov), tudi ostali izdelki ne prihajajo iz Evropske unije, pač pa iz Turčije, Maroka in Egipta.

Edina izjema so moške kavbojke v C&A, ki so posebej označene kot izdelane v Evropski uniji, brez navedbe države.

Pregled izbranih izdelkov v poslovalnicah velikih tekstilnih znamk v Ljubljani je pokazal, da bo na področju označevanja trajnostnih značilnosti potrebno narediti odločen korak k večji jasnosti in preglednosti.

V povprečju tudi najboljše ocenjene trgovine zato niso uspele priti do dobre ocene, najnižjo oceno pa sta prejela New Yorker in Bershka, kjer sploh nismo našli trajnostnih oznak, bolj pomanjkljivo pa je bilo tudi drugo označevanje (predvsem porekla izdelkov).

 Preberite tudi: Koliko lahko zaupamo trajnostnim oznakam na tekstilu?